|
|
BAKTERIJSKA UVELOST PELARGONIJ - XANTHOMONAS HORTORUM PV. PELARGONII (BROWN 1923) VAUTERN ET AL. 1995 Bolezenska znamenja in biologija Bolezen je kar pogosta in razširjena v Severni Ameriki, Avstraliji in po evropskih državah. (Italija, Grčija, Portugalska, Francija, Avstrija, Nemčija, Danska, Madžarska). Parazit naredi največ škode na pelargonijah, okuži pa tudi druge vrste iz rodu Pelargonium in Geranium. Prvi simptomi se pojavijo na listih in steblu. Na spodnji strani lista so drobne, temno do svetlo zelene pege vlažnega izgleda, s premerom 0,5 do 5 mm, ki so, če jih gledamo proti svetlobi izrazito vidne. Kasneje pege potemnijo in so opazne tudi na zgornji strani listov. Pege so pogosto obdane s svetlejšim robom. Okuženo listje je rumenkasto-sive barve, ob močni okužbi pa tudi odpada. Veliko večja škoda pa nastane, če se bolezen pojavi na steblu. Prve spremembe se kažejo v obliki različno velikih temnih peg vlažnega izgleda, ki se povečujejo in širijo. Steblo preko cele dolžine dobiva črno barvo in gnije, na koncu razvoja bolezni pa postane suho. Epidemiološko - ekološke značilnosti Bakterija pride v rastlino preko listnih rež ali različnih poškodb. Znano je, da so pelargonije, ki so občutljive na virusne bolezni tudi bolj dovzetne za to bakterijo. Visoke temperature in vlaga ugodno vplivajo na razvoj bolezni. V vlažnih tleh obdržijo bakterije vitalnost največ šest mesecev, kar je odvisno od hitrosti razpadanja obolelih rastlinskih ostankov, ki pridejo v tla. Pri širjenju bolezni imajo pomembno vlogo žuželke kot so Trialeurodes vaporariorum, Aulachorthum pelargonii in druge vrste listnih uši. Varstvo
|
||
|
|||
